-
1 special
['speʃəl] 1. adjective1) (out of the ordinary; un-usual or exceptional: a special occasion; a special friend.) poseben2) (appointed, arranged, designed etc for a particular purpose: a special messenger; a special tool for drilling holes.) poseben2. noun(something which is special: There's a special (= a special train) due through here at 5.20.) poseben (...)- speciality
- specialize
- specialise
- specialization
- specialisation
- specialized
- specialised
- specially* * *I [spéšəl]adjective ( specially adverb)(prav) poseben, specialen; izreden, nenavaden, izjemen, nesplošen; izvrsten; specializiran; določenspecial bargain commerce posebna ponudbaspecial delivery American ekspresna dostava pismaspecial dividend — ekstra dividenda, bonusspecial licence — posebno dovoljenje za poroko, s katerim se le-ta lahko opravi brez večjih formalnosti in v kratkem času; poročno dovoljenje brez oklicev v cerkvispecial partner economy komanditistspecial pleader juridically pravnik (odvetnik), ki se bavi z izrednimi primerispecial steel technical specialno, plemenito jeklospecial subject — specialno področje zanimanja, preučevanjaspecial verdict — odločitev (sklep) porote, s katerim se dejstva sprejmejo kot resnična, toda se prepušča sodišču, da iz njih potegne zaključkedo you want any special kind? — želite kaj čisto določenega?II [spéšəl]nounposebni vlak; posebna izdaja (časopisa); posebni poročevalec; pomožni policist
См. также в других словарях:
drúg — a tudi á m, mn. drugóvi in drúgi (ȗ) 1. star. tovariš, prijatelj: včasih mu je bil drug; obiskal je skoro vse mladostne drugove; drug iz vojnih dni / pogosto se sestaja s stanovskim drugom iz sosednjega mesta; pren., pesn. Bori, drugovi, dehteči … Slovar slovenskega knjižnega jezika